Po dolgem času priprav smo se začetek aprila odpravili na pot proti Milanu. Naložili smo prvo etapo kamijonov in kombi ter se navsezgodaj odpravili proti MIlanu. Odprava me spominja na Chelsea Flower Show pred tremi leti, le da je sedaj projekt veliko večji in zahtevnejši za izvedbo. Urediti moramo celotno okolico slovenskega paviljona ter tri zelene stene na paviljonu. Ena stena, oziroma štiri trikotne stene so iz gojenega mahu na filcu, skupaj okrog 100 m2, druga je zelena stena z lepljenim mahom in dekorativnimi dodatki in tretja zelena stena iz naših panelov Soft Wave v biserno beli barvi z delno zasaditvijo v ornamentu. Časa imamo tri tedne od tega polovico za okolico in polovico za zelene stene. Projekt obsega betoniranje pregrad, izvedbo namakanja vseh zasajenih površin in še posebej zelenih sten, navoz vulkanskega substrata, nabava in zasaditev štirih tematskih vrtov pred paviljonom in ozke gredice v betonskem tlaku okrog paviljona. 
Tematski vrtovi so delo krajinskega arhitekta Bavdež Tomaža in se začnejo z nasadom oliv, za kar smo uporabili olive vzgojene v obliki bonsajev s podrastjo mediteranskih dišavnic in zelišč. Naslednji vrt ima poudarek na smrekah Picea a. Acrocona ki ponazarjajo iglasti gozd pretežnega dela Slovenije. Smrekam delajo družbo trajnice in trave. Tretji vrt je gorski gozd z povešavimi macesni in skalami in vmesnimi zasaditvami ruševja in trajnic in še zadnji vrt, ki ima zasajene trte in zelišča.
Na vzhodnem delu paviljona so še mali trikotni nasadi praproti pod mahovnimi stenami.
Tukaj so renderji slovenskega paviljona Sono arhitektov. Mimogrede lahko pohvalim odličen projekt arhitektov in tudi izvedbo Lumarja. Slovenski paviljon bo prav gotovo eden lepših na Expu 2015. Upam, da bomo vsi udeleženi imeli tudi kakšen nadaljni posel na ta račun. 
 

Vhod v paviljon z veliko zeleno steno z zasaditvijo v ornamentu. Na sredi stene je velik displej.
V galeriji je celotna stena obraščena z gozdnim mahom.
Takole pa izgleda sprednji del zasaditve. Prikaz je simboličen s splošno zasaditvijo. Slike zasaditve sledijo.

Pričetek del

V ponedeljek smo prispeli popoldne saj je pot trajala sedem ur, nato še akreditacija vozil in delavcev in končno prihod na gradbišče. Pričeli smo z razkladanjem materiala in urejanjem gradbišča. Na površinah je samo pesek, ki ga je treba ročno izkopat za gradnjo pregrad in sajenje dreves. Naslednje dni kopljemo sadilne jame premera dveh metrov za oljke in naletimo na betonsko ploščo. Zopet štemarica in nekomu so se pošteno tresle roke. S seboj smo vzeli mešalec betona, pesek in cement, saj betoniramo sproti in nakup betona nima smisla. Naslednji dan začnem s postavljanjem namakanja in montažo strojnice. V projektu smo predvideli majhno strojnico saj v paviljonu ni prostora, večja podzemna strojnica je pa predraga glede na trajanje razstave in potrebe po vodi. Tako sem v 60 centimetrsko cev stisnil razvod z devetimi magnetnimi ventili in priklopom stalne vode in polnjenja enega rezervoarja. Upam, da ne bo treba kaj popravljat, ker sem tri ure tlačil opremo v jašek in bi razstavljanje trajalo približno enako dolgo. Sosedje avstrijci so malo čudno pogledovali proti meni kam sem zmetal celo goro inštalacij, ventilov in fitingov, če sem pa visel nad malim jaškom, ki ga imajo oni za odtok viška vode. Njihova strojnica je velika kot dnevna soba, saj nočejo doživeti kakšnega presenečenja pri svojih 10.000 posajenih rastlinah. Tudi moje namakanje bo zalivalo 3.000 rastlin, lahko bi jih pa tudi 10.000. Skromna država, skromna oprema. Važen je rezultat.

Gradbisce

Sončen zahod na našem paviljonu. Spredaj prostor za prireditve, zadaj štirje tematski vrtovi.

Takole smo s težavo postavili bonsajaste oljke in jih naravnali v 'plajbo'. 700 kilogramov nas je šest delavcv s težavo nagnilo za nekaj stopinj proti vertikali. Po koncu razstave grejo oljke na prodajo. Zainteresirani kar v vrsto. Seveda če ste s primorske.

Brez mešalca za beton ne gre niti pri nas. Tri dni smo kopali in betonirali temelje pregrad. Malo smo še popravljali zaradi nesporazuma pri načrtu, na koncu pa je vse tako kot treba. Glavni operater Dragan skrbi da se mašina vrti v pravo smer. Verjetno smo edini s tako malim mešalcem, saj drugi večinoma vozijo hruške ali mešajo z bagerji in mešalnimi žlicami.

Ker smo delali čez praznike, je bilo tudi nekaj časa za ogled drugih paviljonov. Nekateri so že skoraj zgotovljeni, drugi komaj na začetku. Organizatorji hočejo že 25. aprila prepovedati gradnjo!? Mislim, da to ne bo ravno primerno za veliko udeležencev in tudi razstavišče bo izgledalo nepopolno. Bomo videli!